Pesem o zelenem odrešenju

Res je iz pesniške zapuščine, ta pesem. Srečko Kosovel jo je napisal okrog leta 1925. Torej, leta 1925! Zmotili in prizadeli so ga evropski civilizacijski procesi, ki so duhovno ubijali človeka, utrujenega od zmehaniziranega sveta. Človek je v njem izgubljen, ker se je odtrgal od narave, od zelenega odrešenja. Pesnik tava med grobovi, mrtvimi znamenji velike evropske preteklosti, in želi v središče sveta spet postaviti človeka. Kajti človek je zanj ponižan v brezdušen avtomat, v pošastno spako.
več …

Pustite Slovenijo v srce in glavo

V zeleno razvojno reformo z Nacionalnim programom zelene rasti. Je prava priložnost ali ni? Je. Jo bo Vlada izpustila iz rok?

Dokumenti

Na mizi se je znašel še program spodbujanja internacionalizacije 2015 – 2020. Nastal je v pisarnah MGRT in v sodelovanju z več akterji. Med drugim so zapisali, da želi postati Slovenija logistični center in center za zeleno gospodarstvo. Dokumentov z zelenimi naglasi in usmeritvami v tem trenutku res ne manjka. Če še niso povsem oblečeni v zeleno, pa v odtenkih ali neposredno dokazujejo posluh za bruseljska priporočila, podprta z evri. Poglejmo. Finančna perspektiva 2014 – 2020. Strategija pametne specializacije. Prometna strategija in Energetski koncept še zorita. Vendar ni dvomov, kje so konkurenčne prednosti Slovenije. Nacionalni reformni program 2015 – 2016 je dospel v Bruselj. MOP pripravlja program prehoda v zeleno gospodarstvo. Če bi k temu dodali še kakšen izrazito zelen dokument, še vedno seznam ne bi bil popoln. Strateških dokumentov, ki se na državni ravni med seboj ne poznajo ali pa se šele srečujejo, je toliko, da zelene strategije ni. Na 3. Zelenem forumu je mag. Mateja Vraničar preprosto ugotovila, da je veliko identificiranih izzivov, a za zdaj še malo odgovorov.
več …

Stotica

O reviji s poslanstvom in jubileju brez šampanjca. Takole. Od junija 2001 do julija 2015 je izšlo 100 številk revije EOL. Prva z naslovom Embalaža & Co. Tisti, ki nekoliko poznamo pajčevine medijskega omrežja, vemo, da v revijalnem življenju ni nič nenavadnega – ne to, da revija izdihne po nekaj številkah, in ne to, da se njenih življenjskih črt na potiskanih straneh sploh ne da prešteti. Zato stotice ne proslavljamo s šampanjcem. Je pa, priznam, za uredniški senzor blagodejno prebrati izjavo, kakršno sta ekipi revije namenila menedžer Branko Rožič in ravnateljica Irena Posavec. A nista bila edina. No, saj si stotica vendarle zasluži takšne in drugačne kritične ali spodbudne odzive, predvsem pa pogled, kako do novih sto številk. Zakaj ne sejati še več dobrih zrn in vizionarsko odstirati zavese tam, kjer Slovenija prepočasi, s preveč puhlo verbalnostjo spoznava svoja bogastva za dodano vrednost razvoju in življenju?
več …

Slovenska tla, kot jih vidi okoljsko oko

Slovenija je z gozdovi in vodami med prvokategorniki v Evropi. Zelo drugače je z zemljo, s tlemi. Nobene tolažbe ni v podatku, da se, ko gre za varovanje, ohranjanje, revitalizacijo in trajnostno rabo tal, zelo počasi prebuja Evropa. Ta stara dama slovi, in prav zdaj to spet dokazuje, po polževih reakcijah. Dr. Franc Lobnik v najnovejši strokovni publikaciji Tla Slovenije s pedološko karto v merilu 1 : 250.000 piše, da je nerazumljivo, ker Evropska komisija ne premore dovolj poguma za sprejem direktive o tleh. Kajti groženj je vsak dan več. Od erozij, izgub organskih snovi, zemeljskih plazov, poplav, zmanjševanja biotske raznovrstnosti do onesnaževanja, pa preveč intenzivne kmetijske pridelave in pozidave najboljših kmetijskih zemljišč. Stroka opozarja še na uničevanje tal zaradi urbanega razvoja, gradnje infrastrukture in transportnih poti.
več …

Vlada in opozicija, odločajta zeleno, to bo modro za Slovenijo

Kako je? Ste v teh dneh pogledali v kozarec, ali je na pol poln ali na pol prazen? In ste se ozrli še malo čez, ali imate vrabca v roki in je golob na strehi ali pa ste ga že skoraj zgrabili in vam več ne uide? Saj veste, da je strateška misel vrlina. Je že res, da v zadnjih tednih ni bilo trenutka brez aviz o beguncih in žični ograji, zdravstvu, Kliničnem centru, policijski stavki itd., za mehčanje so mediji navrgli še kakšno ureditev kanalizacijskih omrežij v državi, a brez frke, približno tako so minevali k sreči nenavadno malo sivi decembrski dnevi. Vsemu pritlehnemu v brk! Res ne znamo pogledati malo tja čez?

Kaj torej?
več …

Bravo, Ljubljana, bravo, Slovenija

Ljubljana je v Bruslju uradno prevzela zasluženi naziv Zelena prestolnica Evrope 2016.

Ne vem, če so ali bodo timu, ki je Ljubljano popeljal na prestol najbolj zelenih mest v Evropi, saj je to evropska okoljska krona, zaigrali pred magistratom himno tako kot nenadkriljivemu asu Petru Prevcu. Pa če so v zanosu množice ljubiteljev narave v rokah zavihrale slovenske zastave. In če so tisti, najbolj zagreti za višjo kakovost življenja v Ljubljani in Sloveniji, skočili vsaj za ped visoko in vzklikali, kdor ne zna zeleno, ni Sloven’c.
več …

Iz roda v rod duh išče pot …

Belokranjski poet Oton Župančič je upesnil to misel o iskanju duha pred več desetletji. Najbrž bi zdaj, ko bi se razgledoval po Sloveniji in EU, kjer se marsikje polni kelih pritlehnosti, še bolj povzdignil glas s tistim znanim verzom – »vendar mornar, ko je najvišji dan, izmeri daljo in nebeško stran.«
več …

Naj bo prednostna naloga brez fige v žepu

Zakaj je tema 4. Zelenega foruma Trajnostna mobilnost kot steber zelene rasti Slovenije? Tudi zato: Trenutni položaj glede trajnostne mobilnosti in uporabe javnega potniškega prometa (JPP) je v Sloveniji slab, zato je izvajanje ukrepov, ki vodijo k trajnostni mobilnosti v obdobju 2014-2020, ena od glavnih prednostnih nalog Ministrstva za infrastrukturo …
več …

Domovina, si še kakor zdravje?

Kolikokrat smo se v jubilejnem junijskem mesecu države, prav v tistih večerih so razigrano plesale v mraku drobne kresničke, vprašali, kakšen je naš zeleni indeks. Torej ne tega, kako smo spet praznovali na dveh proslavah in podobno folkloro. Pač pa o tem, kaj se dogaja z našim naravnim kapitalom in kako bije srce zelene Slovenije. Kakšna je ubranost med razvojem in rastjo gospodarstva s tistimi danostmi in zmogljivostmi, ki nam jih določa okolje v naši državi. Ali drugače. Kako upravljamo z domačimi zakladi, nravnimi viri, kako daleč smo v zeleni rasti in kako stopicamo v nizkoogljično družbo. No, bila je priložnost, da se vprašamo, ali bodo v tuji lasti še pristajale firme, kot sta Radenska, Donat, in s tem vode, viri življenja in razvoja Slovenije.
več …

Kam bodo vsi tiri in tovori šli …

Mag. Melita Rozman Dacar, SŽ: Če Slovenija ne bo investirala v posodobitev železniške infrastrukture, jo bodo blagovni tokovi obšli. Naložba v II. tir je strateška razvojna naložba, ki bo vplivala na poslovanje celotnega gospodarstva, predvsem pa bo utrdila položaj Slovenije na evropskih prometnih koridorjih.
več …